0, 22.07.2015 08:05

IZLET V NEZNANO 2015

Komisija za izletništvo je tudi letos pripravila in dne 16.7.2015 tudi organizirala izlet v "neznano", za katerega je vsako leto veliko zanimanje naših članov.
Priprava takega izleta je nekoliko težja, saj mora biti primerna za vse, ki se ga udeležijo, saj starostne razlike med upokojenci znašajo kar za celo generacijo.
Na pot se nas je, v lepem sončnem julijskem jutru, odpeljalo več kot 100 udeležencev, preko Kladja, po Poljanski dolini in nato po Gorenjski, kjer smo imeli prvi, avtobusni ogled Planice, v kateri potekajo dela za pripravo novih skakalnic in tekaških prog. Od tu nas je pot vodila do Trbiža (Tarvisio), kjer smo udeležencem dali prvi večji čas za postanek, da so si lahko na trbiški tržnici kaj kupili, predvsem pa, da so videli razliko med časom obiska tržnice v osemdesetih in devetdesetih letih in danes. Zelo smo bili zadovoljni in tržnico zapuščali tudi z manjšimi nakupi.
Nadalje nas je pot vodila skozi Podklošter, mimo Beljaka na Alpsko cesto proti Dobraču, ki je bil tudi cilj našega izleta in na katerega smo na višino preko 1750 m lahko prispeli z avtobusi.
Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka, z najvišjim vrhom 2166 m. Na vrhu stoji križ, pod njim pa slovenska cerkvica Marija na kamnu, ki so jo gradili rudarji in je bila zgrajena leta 1692 in je najvišje ležeča cerkev v vzhodnih Alpah. Prav tako je na Dobraču 165 m visok oddajnik, grajen leta 1971, ki zagotavlja osnovno pokrivanje Koroške, avstrijske južne Štajerske ter seže tudi v Kanalsko dolino in na področje med Jesenicami in Ljubljano.
Značilnost Dobrača je tudi najmanj dvakratni podor gore v Rdeči steni:
- v prazgodovinski dobi se je zrušilo okoli 900 mio m3 z jugozahodne strani gore v Ziljsko dolino in je pokrilo okoli 24 km2
- 5. januarja 1348 pa je velik potres v Furlaniji povzročil ponovni podor gore. Zrušilo se je približno 150 mio. m3 grušča in po legendi pod seboj zasulo 17 vasi
Do danes se imenuje področje podora "Rdeča peč", področje, kamor se je rušilo kamenje pa "Ragoje" in je sedaj tudi zaščiten naravni spomenik.
Na postaji za avtobuse, smo si, ob prijetni temperaturi 25 stopinj, najprej organizirali malico, nato pa je bilo še dovolj časa za ogled okolice, postanek v planinski koči, obisk razglednega stolpa, sprehod po travnikih, ogled gora in koroških jezer, ki so s te postaje na Dobraču lepo vidne.
Zadovoljni in polni vtisov smo se popoldne odpravili še na ogled drugega največjega jezera v Celovški kotlini, do Osojskega jezera in se, po panoramski vožnji okrog njega, ustavili v vasi Osoje, kjer smo si imeli možnost ogledati kraj, njihovo cerkev in se podati na obalo jezera, na katerem je bilo kar živahno. Visoke temperature zraka v tem času, kjer je bilo vsepovsod preko 30 stopinj, so nas malo polenile in zato so od našega obiska imeli največ prodajalci sladoleda.
Od tu nas je ob povratku vodila pot v Žirovnico, kjer so nam v gostilni postregli z dobro večerjo, in kjer je bil še čas za klepet, malo smo tudi zaplesali in se nato srečno in zadovoljno vrnili v Cerkno.
Ob slovesu smo si zaželeli še veliko takih lepih izletov v prihodnjih letih.

Marija Hvala
Foto: M. Hvala

Galerija slik